KOTIČKI ZA V DVOJE
Odpravite se na odklop v dvoje. Izven mesta, ob mogočni reki Dravi, najdete kotičke, primerne za sprostitev v dvoje. Presenetite svojo boljšo polovico in jo peljite na oddih v Chocolate village ob Dravi, kjer se boste razvajali z izdelki iz čokolade in se zbudili s pogledom na Dravo. Ob vročih dnevih pa se osvežite v naravnem plavalnem jezeru v Vodnem parku Radlje ob Dravi, kjer za čistočo vode in njeno kakovost skrbijo naravni organizmi. Zaplavajte med lokvanji, skočite iz pomola ali pa se predajajte sončnim žarkom na zeleni plaži.
GRADOVI IN DVORCI
Dvorci, gradovi in graščine nam odpirajo pogled v preteklost. S svojo veličino nas na bregovih reke Drave vabijo k raziskovanju. Slovenski gradovi so del različnih zgodovinskih zgodb in na njihovih hladnih hodnikih lahko začutite skrivnostni srednji vek. Grajske stene, ki šepetajo zgodbe iz zgodovine, so odlična postojanka na vašem kolesarskem izletu.
Grad Borl nad Dravo v Halozah je ena starejših tovrstnih stavb na slovenskem Štajerskem. Zaradi svoje strateške lege ob ogrsko-hrvaški meji je od nekdaj igral pomembno vlogo. Stoji na strmem skalnem pomolu nad starodavnim prehodom čez reko Dravo. Njegovi začetki segajo v 12. ali 13. stoletje. Po vojni je bil podržavljen. Leta 1952 so ga obnovili in v njem začeli gostinsko dejavnost, ki je leta 1972 z večjo preureditvijo prerasla v sodoben hotel. Oboje so po letu 1980 zaprli, nato pa so v gradu potekale občasne prireditve.
Grad Fala je grad nad reko Dravo v občini Ruše. Leži na razgledni rečni terasi, ki jo z zahoda zapira Falska pečina, na severozahodu pa na obeh straneh reke prepadne pečine iz prastarih kamnin. Slednje oblikujejo svojevrstna skalna vrata v srednjo Dravsko dolino, ki predstavljajo tako geološko kot klimatsko ločnico. Zaradi težke prehodnosti ozke soteske so skalna vrata v preteklosti predstavljala tudi kulturno mejo.
Zasnova gradu se od izgradnje v 17. stol. pa vse do danes ni spreminjala. V zadnjih stoletjih je imel grad Muretinci za križniški red predvsem gospodarsko-upravni pomen. Po drugi svetovni vojni je bil v gradu dom upokojencev. Danes imajo grajsko poslopje v najemu člani Kulturno umetniškega društva Baron. Ukvarjajo se z organizacijo srednjeveških učnih delavnic za osnovnošolce in upokojence ter programi in ogledi gradu za individualne skupine.
Grad Ormož je prvič omenjen leta 1278. Po letu 1945 je bil nacionaliziran, naslednje leto pa bil skupaj s parkom zaščiten in razglašen za kulturni spomenik. V okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj je začel delovati leta 1996. Med letoma 2006 in 2009 je v Ormožu deloval Muzej Ormož, leta 2009 pa se je ponovno priključil Pokrajinskemu muzeju Ptuj in sedaj deluje pod imenom Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. Grad obdaja park, ki spada med najlepše pejsažne nasade pri nas. V njem uspeva okoli 140 drevesnih vrst.
TOP KULTURNE ZNAMENITOSTI
Obiščite stare domačije, odkrijte skrivnosti v muzejih ali pa spoznajte zgodbo najstarejše trte na svetu.
Naj vas očara prikupna okrogla cerkev. Rotunda svetega Janeza Krstnika se nahaja na Spodnji Muti ob izlivu Bistrice v reko Dravo in je ena izmed najstarejših cerkva v Sloveniji. Cerkvica ima okroglo ladjo in skodlasto streho z nadstrešnim stolpom.
Spoznajte zgodovino in delovanje prve hidroelektrarne na reki Dravi, ki je bila hkrati tudi največja hidroelektrarna na območju Vzhodnih alp.
Danes je hidroelektrarna Fala, najstarejša hidroelektrarna na slovenskem delu reke Drave, člen verige osmih hidroelektrarn na Dravi. Nedelujoči, a prvotno ohranjeni del hidroelektrarne je danes muzej, ki je s predstavitvijo originalne opreme ter sodobnimi eksperimenti, ki prikazujejo načine pretvarjanja energije, zanimiv za obiskovalce vseh starosti.
V Muzeju najstarejše trte na svetu je prikazana neverjetna zgodba o trdoživosti 460 let stare modre kavčine, o njenih skrbnikih, veščinah in izjemni dediščini. Muzej najstarejše trte na svetu izpostavlja najstarejšo trto v kontekstu urbanega razvoja Lenta in Maribora kot vinogradniškega središča Štajerske. Pri tem se opira na ohranjeno premično dediščino, ki dejstvo o izredni starosti še podkrepi.
Izgradnja vodnega mlina je datirana v leto 1775. Mlin je bil prvotno obnovljen 1874. leta in opuščen 1946. leta, pod imenom "Kotni mlin" na Forminu. Mlin je bil v letu 2020 konstrukcijsko temeljito prenovljen, prenova pa se nadaljuje še v smislu notranjih mlevskih naprav in mlinskega kolesa. Na novo je bilo prekrito tudi celotno ostrešje stanovanjskega dela kmetije. Tako je obiskovalcu mogoč pogled na lično urejeno zunanjost kmetije in mlina s prav tako urejeno okolico. V gospodarskem delu odprtega dela, je mogoče videti staro "vinsko prešo", katera je vzorno urejena in pospravljena. Intenzivno poteka obnova kleti in ostalih pritiklin.
OBMOČJA NATURA 2000 IN KRAJINSKI PARKI
Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala. priložnosti. Omrežje Natura 2000 sestavlja prek 27.000 območij, v Sloveniji jih imamo 354, ob Dravi jih najdemo 8.
Dravograjsko jezero (tudi Črneško jezero) je zajezitveno akumulacijsko jezero HE Dravograd na Dravi. Jez je poleg levega naravnega okljuka še dodatno upočasnil reko, ki je zaradi tega odlagala več usedlin in se spremenila v skoraj stoječo celinsko vodo, od tod tudi ime Dravograjsko jezero.
Ojezerjena površina se je postopoma spremenila v močvirje z otoki in trstičjem, ki ima vse značilnosti občutljivega in bogatega ekosistema mokrišča. To je dragocen življenjski prostor običajnih, pa tudi redkih in posebnih rastlin in živali. Tu najdejo zavetje in prostor za razmnoževanje številne vodne ptice. Znanih je preko 150 vrst. To so ptice stalnice, ki tu gnezdijo in prezimujejo, precej pa je tudi selivk, ki tu gnezdijo, pozimi pa se preselijo v toplejše kraje.
Največje slovensko umetno jezero na reki Dravi navdušuje s svojo veličino. Jezero spada pod Naturo 2000, saj tam gnezdijo mnoge ptice. Med njimi tudi navadna čigra in rečni galeb.
Na desnem bregu Ptujskega jezera najdemo opazovalnico ptic, katera nam omogoča opazovanje široko paleto ptičjih vrst na tem območju. Na jezeru so zgrajeni umetni gnezditveni otoki za navadno čigro, rečnega galeba in črnoglavega galeba. Okoli jezera je speljana 12 km dolga pot ter postavljena ornitološka opazovalnica z vsemi najpomembnejšimi informacijami o pticah.
Umetno jezero, ki velja za eno največji akumulacijskih jezer v Sloveniji in predstavlja tudi mejo med Slovenijo in Hrvaško, skupaj z Ormoškimi lagunami predstavlja največje slovensko počivališče za vodne ptice selivke.
Ob obali jezera se nahajajo večja trstišča, travišča in močvirni gozd. Tu so svoj dom našle številne vodne ptice, na njem pa prezimuje tudi redek pritlikavi kormoran.
Krajinski park, s površino 851 ha, je bil leta 1992 uvrščen na seznam zavarovanih območjih. Ima izjemen naravovarstveni pomen, predvsem zaradi ohranjene povezanosti vodnega in gozdnega ekosistmea. Za skupino dvoživk je to zelo pomembno, saj imajo tako na razpolago primerne vodne in kopenske habitate. Sega na območje občin Pesnica, Duplek in Lenart v Slovenskih goricah.
Mariborsko ali Bresterniško jezero nad Mariborskim otokom je nastalo je z zajezitvijo reke Drave zaradi hidroelektrarne Mariborski otok. Danes je zaščiteno kot krajinski park. Jezero je zelo priljubljen kraj za rekreacijo za Mariborčane in druge obiskovalce. Ob obali jezera je veliko možnosti za aktivnost preživljanje časa: jezero daje možnost za veslanje, surfanje, jadranje, plavanje v bazenu ali pa sprehod, kolesarjenje ali tek.
Ormoške lagune so 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru.
Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Ormoške lagune spadajo tudi med najpomembnejše selitvene postojanke ptic na Slovenskem. Od drugih skupin živali si največ pozornosti zasluži redno pojavljanje vidre (Lutra lutra) in dveh ogroženih vrst nevretenčarjev ter obstoj nekaterih varovanih habitatnih tipov.
RAZGLEDI NA DRAVO IZ BLIŽNJIH VRHOV
1018 m visok Šteharski vrh, nas vabi da se podamo po dobro označeni poti iz Radelj ob Dravi. Pot nas vodi mimo številnih kmetij, čez travnike in po gozdnih poteh. Po 1 uri in pol, prispemo na vrh, kjer se navdušujemo nad razgledom na Dravsko dolino.
Za pogled na Dravograd in Dravo, se moramo povzpeti na Skalo nad Dravogradom. Pohod, dolg pol ure, je v ob lepem vremenu primeren za malo večje otroke in je odlična priložnost za družinski izlet.
Pot pričnemo v Dravogradu, nadaljujemo po kolovozu, kateri preide v gozd. Sledimo oznakam, ki nas usmerijo na ožjo pohodno pot, ki nas do Skale vodi po gozdnatem. Na vrhu nas čaka lesena mizica in klopi, kjer se lahko spočijemo in naužijemo pogleda na Dravo.
Planinska pot na Košenjak je dolga dobrih osem kilometrov in nas pripelje do najvišjega vrha občine Dravograd. V dobrih treh urah pridete peš iz Dravograda preko Ojstrice ali z Viča preko Goriškega vrha. Na poti na Košenjak se sprehajate po gozdnih in travniških pobočjih, z vrha pa lahko ob ugodnem vremenu vidite Pohorje, Uršljo goro, Peco, Raduho in vse do Kamniško-Savinjskih Alp.
Bricnikov vrh je porasel vrh na hribovju Kozjak nad krajem Muto. Malo pod vrhom se razprostira čudovit razgled na Dravsko dolino, kar je tudi glavni razlog za obisk tega vrha. Kratek, 30 min dolgi pohod na 1017 m visok Bricnikov vrh, nas na vrhu nagradi z dih jemajočimi pogledi na Dravo. Vzpon je primeren tudi za manjše otroke in je odlična priložnost za družinski izlet.
Za male pohodnike in njihove starše, ki obiščejo Koroško, predlagamo obisk Sv. Primoža nad Muto. Na hrib potekajo številne lepo označene pohodne in kolesarske poti. Obljubljamo čudovit razgled na reko Dravo, Pohorje, Peco, Uršljo goro ter uživanje v čudoviti naravi.
Klopca se nahaja na poti proti Barniku na desnem bregu reke Drave. V središču Vuhreda na nadmorski višini 340 m je na orehu na desni strani ceste pod gostiščem Markač smerna tabla, ki označuje začetek poti proti Janževskem vrhu. Tabla nam kaže smer levo proti gasilskemu domu in vlečnici Vuhred. Pri vlečnici prečkamo progo in se začnemo strmo vzpenjati proti kmetiji Barnik (753 mnv), kar je tudi največji vzpon na celotni poti. Na kmetiji Barnik nas čaka veličasten pogled na Pohorje in Kozjak ter na večji del Dravske doline.
Gozdna učna pot Ruta je krožna pot, dolga 4,5 kilometre. Prične se pri domačiji Matec ter se nadaljuje po vlakah do meje gozdnega rezervata Štiblerjev vrh. Od tam se po lovski stezi, ki je speljana po nekdanjih sprehajalnih poteh falske graščine, spusti do domačije Štibler. Od domačije Štibler se nadaljuje po gozdni cesti mimo Lobnika (gozdna jasa) do izhodišča pri Matecu. S poti se v vseh letnih časih odpirajo čudoviti razgledi na Dravo
Hudičeve skale so priljubljena izletniška točka na planinski poti do Tojzlovega vrha. Z njih se odpira čudovit razgled na Mariborski otok in Mariborsko jezero. Drava je nekoč tekla mnogo višje kot danes. Prod in pesek, ki ju je odlagala ob strugi, sta se s časoma spoprijela v kamnino konglomerat. Kamnina je kasneje razpokala in površinsko preperela in nastale so Hudičeve skale.
Nad mestom Maribor se dviga Stolni vrh, ki je odlična točka za pobeg iz mestnega vrveža s pogledom na mesto, Pohorje in Dravo. 382 m visok grič, vrh katerega krasi obeležje postavljeno ob peti obletnici osamosvojitve, je primeren za mlajše in starejše.
Nad najstarejšim mestom v Sloveniji bdi Ptujski grad. Izletniška točka za vse, ki želijo odkrivati skrivnosti, ki jih skrivajo srednjeveške stene. Obzidje Ptujskega gradu, pa nudi pogled na reko Dravo. Na Ptujski grajski grič, se povzpnemo direktno iz starega mestnega jedra Ptuj in se vzpenjamo 10 - 15 min.
DRUŽINSKA DOŽIVETJA
Podajte se na kolesarsko pustolovščino ob reki Dravi. Nezahtevni odseki na Dravski kolesarski poti, ki so primerni za starejše in naše najmlajše, nudijo vrsto doživetij, primernih za vso družino. Odpravite se na ogled muzejev, dvorcev ali gradov, sprehodite se po učnih poteh ali pa se ohladite v Vodnem parku Radlje ob Dravi. Spoznajte zgodovino splavarjenja na Dravi, odkrijte skrite kotičke Drave s kajaki in supom ali pa raziščite krajinske parke in v njih živeče živali.
DOŽIVETJA ZA AVTODOMARJE
Ob Dravi najdemo kotičke primerna tudi za tiste, ki svoj dom vozijo na štirih kolesih. Ustavite se, parkirajte avtodom in zavijte na Dravsko kolesarsko pot.
KULINARIKA
Raznolike tradicionalne jedi zaznamujejo slovensko kuhinjo vzdolž dravske kolesarske poti v Sloveniji. ''Naravno, domače, tradicionalno" so kulinarične lastnosti, ki zaznamujejo koroško in štajersko kuhinjo.
Tukaj so še posebej cenjene navade, hrana in jedi, ki se pripravljajo na tradicionalen način, po preizkušenih receptih. Gostitelji na Koroškem še vedno lahko pripravijo tradicionalne jedi, ki s svojimi nenavadnimi imeni (klocavi nudlni, štruklji, ožejeni žganci, mavželni, mežerli, tovsti grumpi ...), vabijo na novo gurmansko doživetje. Tradicionalne jedi bogatih okusov na Štajerskem pogosto vsebujejo svinjino, kislo zelje in repo, fižol, jajca, smetano in skuto, razne kaše in seveda krompir.
Koroška je znana po odličnem moštu, tradicionalni pijači z alkoholno fermentacijo sokov, iz starih sort jabolk. Štajerska pa je skozi stoletja svojo prepoznavnost zgradila iz bogate zakladnice avtohtone kulinarike in znamenitih štajerskih vin.
Zato na Štajerskem zlahka najdete dobro gostilno, vrhunsko restavracijo, domačo turistično kmetijo ali vinsko klet priznanega vinarja, kjer vas bodo razvajali z mojstrovinami na krožnikih in v kozarcih ter značilnim štajerskim gostoljubjem. Bogato tradicijo pridelave vina simbolno predstavlja Stara trta, najstarejša trta na svetu, ki že več kot 400 let uspeva na nabrežju reke Drave na Lentu v Mariboru. Tako Maribor kot Ptuj imata bogato vinsko tradicijo in predstavljata vinsko-kulinarično območje Dravske kolesarske poti. Ptuj je tudi najstarejše slovensko mesto.