Zgodovina splavarjenja na reki Dravi
Domnevamo lahko, da so daleč v prazgodovini, ko so ljudje opazovali množice dreves, ki so ob velikih poplavah plavale po rekah, dobili idejo, da bi po vodi lahko pluli na spojenih deblih. Splav je bil prvo primitivno plovilo, ki ga je zgradil človek in s tem sredstvom je začel potovati po vodi.
Splav »Hlodovec«
Splavi hlodovci so bili dolgi največ do 24 m in široki od 4 do 5 metrov, v njih je bilo zloženega približno 40-50 m³ lesa. Plovno ogrodje so sestavljale okrogle brune različnih dolžin in debelin. Brune so bile povezane s prečniki, ki so jih pritrjevali s posebno obliko »vrvi« in klinov. To so bile tako imenovane »vitre«, ki so jih izdelali na poseben način s tehnologijo, ki se ni spreminjala dolga stoletja. Za izdelavo viter so uporabljali različen les. Za izdelavo viter so uporabili tudi smrekove veje, ki so jih odstranili iz debel ob sekanju dreves. Ker je bila poraba teh viter zelo velika, so uporabljali tudi leskove palice, debeline 2–3 cm in dolžine 2–3 m, ki so jih torzijsko zvijali na enak način kot smrekove.
Splavi hlodovci so imeli različno število vesel – lemezov, odvisno od velikosti in območja plutja. Minimalno se je uporabljalo eno veslo spredaj in eno zadaj, običajno pa sta bili dve spredaj in tudi dve zadaj. Glede na število vesel je bilo toliko tudi posadke. V spodnjem toku Drave, kjer ni bilo več divjega toka, brzic in nevarnosti, so število posadke zmanjševali.
Pristajanje in izplutja
Posebnost vseh splavov na Dravi je bil način pristajanja in izplutja. Ker je bilo splavu zelo težko spreminjati smer, so pristanek v pristanišču, ki je bilo običajno na notranjem toku reke in v obliki blagega naklona brežine, izvedli kot nasedanje s prednjim delom. En član posadke je skočil na obalo, privezal splav, ki ga je medtem vodni tok počasi obrnil za 180°. Izplutje je bilo zrcalno, najprej so splav odvezali gorvodno, ga počasi z vesli in drogovi porinili proti sredini reke, zajel ga je tok, splav je spet zasukalo za 180°, medtem ga je nekdo na obali odvezal in so lahko odpluli. Da je lahko splav pristal brez škode na lesu, so bruna na glavi morala biti obsekana, da nasedanju ali udarcu ob obalo ni prišlo do cepljenje debla in poškodb. Običajno so bruna na glavah obsekali že pri vleki iz gozda ali pri plavljenju po drčah. Za privezovanje na obalo so uporabljali konopljene vrvi, ki so jih izdelali sami ali obrtnik vrvar v okolici.
Nevarna plovba po reki Dravi
Plovba s splavi po Dravski dolini je bila zahtevna in zelo nevarna. V strugi reke Drave je bilo pred izgradnjo hidroelektrarn mnogo čeri, skal in brzic. Mnogokateri splav je razpadel, ko je nasedel na skrito skalo pod vodo ali se zaradi jakosti toka ni mogel umakniti sicer vidni skali sredi struge. Zaradi pogostih nesreč je v Dravi izgubilo življenje mnogo splavarjev. Splavarji so se najbolj bali Brezenske soteske, ki se je zaključila s čermi pod Falsko pečino.
